Vsak, tudi spleta najmanj vešči uporabnik, prej ali slej naleti na izraz spam. S spamer označimo lastnika neke spletne strani, ki gre v promoviranju taiste strani predaleč. To ne pomeni nujno, da bi nas rad zvabil v neko zakotje, kjer bi nas ugrabil in zahteval odkupnino, niti ne pomeni, da nam hoče prodati ponarejene medicinske pripomočke. Gre preprosto za to, da s promocijo svojega spletnega mesta preveč teži.
Svetovni splet je interaktiven. To pomeni, da je že dolgo omogočeno bralcem spletnih strani tudi dodati kak komentar, kar se lahko ob več obiskovalcih razvije v konstruktivno debato ali vsaj zanimiv prepir.
Toda številni ‘spletni mojstri’ so to možnost začeli zlorabljati za vpisovanje povezav na svoje spletne strani. Ker iskalniki takšne povezave beležijo in štejejo, je takšen spamer (izraz izhaja iz znanega skeča skupine Monty Python) kmalu začel s svojo stranjo kotirati višje. Več je imel povezav, višje je prišel.
Pa kaj, morda porečete. No, spamer povezav ne potrebuje zaradi lepšega, ampak zato, da bi premagal konkurenco, ki si prav tako prizadeva za povezave. In tudi konkurenca spama. In naenkrat imamo množico blogov, na katerih mrgoli povezav na nenavadne spletne strani, ki nimajo nobene zveze z objavljenim besedilom. Če na primer besedilo piše o podelitvi oskarjev, pod njim pa se vrstijo povezave na poceni potovalne kovčke, je to klasičen spam.
Bolj je besedilo, na primer blog, obiskano, oziroma višji PageRank ima, bolj ga bodo spamerji napadali. Sam imam skoraj eno leto blog, ki ga sprva ni nihče povohal, a odkar je pred nekaj meseci dobil PageRank 3, ga skoraj vsak dan doleti kak spam komentar. Ker sem vesten uporabnik, tovrstne prispevke vestno brišem, žal pa vsaj polovica uporabnikov ni tako zavzetih in objave spama dovolijo.
Zato se je google (kdo pa drug) že pred leti odločil uvesti preprost trik, s katerim naj bi spamerjem pristrigli krila. K zapisu linka, ki prihaja od zunaj (se pravi, ne od avtorja bloga ali imetnika strani) je od leta 2005 dodana oznaka nofollow, ki je človeški bralci ne vidijo, boti iskalnikov pa iz oznake takoj razberejo, naj je ne jemljejo resno. Takole gre:
<a href=”http://www.pocenikufriinsekaj.com/” rel=”nofollow”>Super ugodno kufri</a>
Ljudje bodo videli le tole:
Super ugodno kufri
Če bodo ljudje želeli klikniti, naj izvolijo. Boti pa bodo takšen link gladko spregledali in stran s poceni kufri (ki morda kufrov niti ne prodaja, ampak poskuša samo ukrasti vašo identiteto in vam sprazniti bančni račun) ne bo s takšnim trikom uvrščena prav nič višje kot brez njega. Kvečjemu obratno.
No, pri izvedbi te ideje sta dve težavi. Najprej moramo vedeti, da google.com lahko izda le priporočilo za uporabo nofollow oznake. Postavil jo bo (ali pa je ne bo) upravljalec spletnega mesta. Tale blog, ki ga pravkar berete, je v upravljanju wordpress.com in ima vse komentarje v osnovi nastavljene na nofollow, kakšen drug pa jih nima. Tako se je splet z letom 2005 začel deliti na nofollow in dofollow (ta oznaka sicer ne obstaja, gre le za odsotnost oznake nofollow).
Blogerji so opazili, da so blogi, ki so postali nofollow, začeli izgubljati obisk. Spamerjev se sicer niso veselili, a nižji obisk je vedno slaba novica, posebej za tiste, ki so svoje bloge tržili. Začeli so uporabljati dofollow vtičnike (ja, sliši se grozno, ampak v takem svetu pač živimo), se seliti na platforme, ki so obdržale dofollow, ali odpirati lastne bloge, kjer so lahko sami določali, kaj je dofolow ali nofollow.
Druga težava je večja. Spamerji so ugotovili, da je odslej vsaj polovica njihovih komentarjev izstreljena v prazno. Če so prej uporabljali puško, so sedaj prešli na mitraljez. Spamanje se je od uvedbe nofollow tagov vsaj podeseterilo!
Prihodnjič bom predstavil še nekaj primerov spamanja, ki jih bi moral poznati vsak spletni uporabnik. Malo zato, da bo pomagal pregnati spamerje, malo zato, da promocije svoje strani ne bo zaupal kakšnemu spamerju, in malo zato, da bo znal spamanje vsaj malce izrabiti v svoj prid. Kajti vsak strup je v primerni količini lahko za kaj koristen!
Značke: kaj je spam, nofollow, nofollow tag, spam
28 februarja, 2012 na 10:00 dop |
[…] 2006 je bilo najlaže dobiti povezave s komentiranjem na drugih blogih, a danes je zaradi uvedbe nofollow oznake to bistveno težje. Tako se je znotraj blogerske scena pojavila zanimiva cepitev, o kateri […]
5 maja, 2012 na 2:03 popoldan |
Živjo, bi lahko prosim obrazložil da je zaradi nofollow več spam sporočil? ne zdi se mi logično..
12 maja, 2012 na 8:26 popoldan |
Živijo, dgovor prihaja z zamikom, ker imam trenutno ogromno dela na Web 2.0 in so blogi malce v ozadju. Logika za mojo trditvijo je preprosta:
Pred uvedbo oznake nofollow, je vsak comment prinašal backlink. Seveda niso bili vsi backlinki enako vredni, a priden spammer je lahko ročno vnesel kakih sto komentarjev na dan in si nabral v nekaj tednih že kar lepo avtoriteto pri iskalnikih.
Po uvedi nofollow je spammer vedel, da bo morda le eden od stotih vnešenih koemntarjev dofollow, pa še tega bodo zelo verjetno ocenili z ničlo (govorim o PageRanku, ki je v SEO svetu še vedno izjemno pomemben faktor).
Če je želel pridobiti podobno avtoriteto kot prej, je moral povečati število komentarjev, kar je najprej vodilo v polavtomatizacijo s splošnimi komentarji v slogu: “super blog, dal sem si ga v bookmark, le tako naprej” in copy pastom, nato pa v popolno avtomatizacijo, kakršno nudi ScrapeBox, skoraj obvezno orodje vseh SEO mojstrov pri nas (po mnenju Googla je SEO okrajšava za spammerja).
S ScrapeBoxom in podobnimi orodji lahko spammer odda tisoče komentarjev na dan, lahko si sam določi na kakšne bloge bodo prileteli (PageRank, keywords) in kaj bo pisalo v komentarjih. Seveda anti spam filtri to zaznavajo, zato spammer potrebuje tudi proxyje in podobne finte, kar pa verjetno že presega odgovor na tole vprašanje.
12 maja, 2012 na 9:41 popoldan |
Si se pa razpisal 🙂 Ja, mi je čisto logično sedaj 🙂 sem bil tudi sam že žrtev takšnega spama (na prejšnem blogu so vsi komentarji leteli na en portal z igrami. Vsak komentator imel drugačno ime, a vsi so ciljali na isto spletno mesto).
15 maja, 2012 na 5:17 dop |
😉
26 decembra, 2013 na 11:05 dop |
[…] nadzora, kar je jasno spet povezano s stroški in drugimi ovirami. Wikipedijina odločitev za nofollow na vsa ‘zunanja’ mesta naravnost kriči: “Nisem spsooben nadzirati svojih […]
31 januarja, 2014 na 5:17 popoldan |
[…] čisto res, linki z Wikipedije po mojih izkušnjah vendarle pomagajo pri uvrščanju, pa čeprav ne prepuščajo PageRanka) ali zaslužka (razen tam zaposlenemu osebju). Obljubil sem tudi alternative (glede […]
28 aprila, 2014 na 10:51 dop |
[…] – iskalniki imajo do socialnih omrežij mešane občutke, saj jim le-ti ‘kradejo’ vse večji del prometa in s tem oglaševalskega kolača, zato se zdi logično, da bi jim radi naprtili tudi del spama; […]