Zakaj na spletu brez linkov ne gre (in po mojem tudi nikoli ne bo šlo)?

Približno leto dni delam na spletnem mestu, kjer prevladujejo avtorji, ki ne verjamejo v backlinke. Njihova filozofija je preprosta:

1. Dober keyword research.

2. Dober članek, optimiziran za ciljano besedno zvezo.

3. Ob dobri prvi in drugi točki je rezultat skoraj zagotovljen, ob dovolj veliki količini člankov pa se na uspeh lahko stoodstotno zanesemo.

Backlink? Ne, hvala!

No, mene je tak pristop zelo presenetil. Na tisto spletno mesto sem prišel, da bi strani s tistega mesta porabil za backlinke na strani nekega drugega spletnega mesta, kjer sem se naučil, da s primernim backlinkanjem lahko dosežeš čudeže.

Linke potrebujemo iz zelo preprostega razloga.

Google, vodilni iskalnik na spletu (ki pa mu ne gre več tako dobro, kot pred kakim letom), je svoj uspeh zgradil predvsem na linkih. Pred njegovim prihodom so iskalniki ocenjevali strani predvsem po vsebini, zato so na lestvicah vodile izrazito slabe strani z visoko gostoto ciljnih ključnih besed.

Googlova predpostavka, da bi zgradili lestvico na principu priljubljenosti, v bistvu sploh ni slaba (čeprav se je zelo hitro izrodila). In kako meriš priljubljenost na spletu? Po številu linkov vendar!

Se pravi več linkov imaš, več veljaš. Tako je Google v nekaj letih postal najuspešnejši iskalnik na svetu.

Imetniki strani pa so začeli pospešeno pridobivati linke.

Zato je Google odgovoril (in to počne v povprečju še vedno približno enkrat na dan) z ocenjevanjem linkov. Količina ni več nujno premagala kakovosti. Kakovost linka pa je zelo težko oceniti.

S Pingvinom, ki linke iz slabe soseske uporablja tudi za negativno rangiranje, so se zadeve še bolj zapletle in z Goolovim projektom avtorstvo se bodo prav gotovo še bolj ()čeprav bo ideja morda tudi povsem propadla, saj bo hitro zašla na področja varovanja zasebnosti in podobno, da ne omenjm milijobnov lažnih profilov, ki jih ustvarjajo skoraj vse SEO firme.)

Googlov Pingvin

Iz zapisanega je, upam, jasno, da se Google od samega začetka ukvarja z linki in se pravzaprav vsak dan bolj (saj jih je vsak dan več in so vse bolj raznoliki). Drugi iskalniki seveda ponižno capljajo za njim in tega trenda ne morejo spremeniti.

Kaj pa moji ‘kolegi’ s tiste strani, kjer ne verjamejo v backlinke?

Hja, svoje delo vseeno promovirajo. S Twitterjem, Redditom, mailing listami, pinganjem, Pinterestom, Rebel Mousom in vsem, kar vam pade na pamet. In prav vsaka od naštetih zadev ni v resnici nič drugega kot link, ki lahko vodi do obiska.

Se pravi, da tudi oni linkajo. Le njihovi linki so malce drugačni od linkov s tega bloga.

Če pa slučajno komu uspe zadeti zelo dober keyword brez konkurence, lahko seveda zasedejo prvo mesto tudi povsem brez backlinkov. Vendar jim tudi v tem primeru pomaga avtoriteta strani, na kateri imajo članke postavljene, pa seveda povezave med članki, se pravi v obeh primerih smo spet pri linkih.

In še nekaj se bo zgodilo. Taisti keyword bo prej ali slej naciljal še kdo drug. Prav nobenega dvoma ni, da si bo do prve pozicije pomagal tudi z backlinki.

Backlinking še zdaleč ni mrtev, samo vse bolj zapleten postaja.

Ker opažam, da je med uporabniki spleta nekaj zmede pri izrazih, kot so Panda, Pingvin, slaba soseska in podobno, bom naslednjič napisal še nekaj besed o tem. Lahko pa tudi kaj predlagate sami:)

Značke: zakaj linkati