Kaj je Google Panda?

Google (kot vsi ostali iskalniki) razvršča rezultate iskanj s pomočjo dokaj zapletene matematične formule, ki se spreminja v povprečju približno enkrat na dan. Večina teh sprememb je malenkostnih in jih celo upravljalci spletnih strani in spletni marketingarji komaj opazijo.

Sem in tja, recimo dvakrat ali trikrat na leto, pa se algoritem izračunavanja bistveno spremeni. Takrat po spletu završi, saj takšna spremeba ‘prizadene’ tudi do nekaj odstotkov rezultatov. To se morda ne sliši veliko, a zaradi takšnih sprememb je bankrotiralo že kar nekaj podjetij, ki so zaposlovala stortine ljudi in ustvarjala milijonske promete.

Ena izmed najbolj razvpitih sprememb v zadnjih letih je takomenovani Googlov Panda.

Googlova Panda je strah in trepet spammerjev

Googlova Panda je naperjena predvsem proti takoimenovanih nizki kakovosti spletnih strani. Zasnovali so jo na podlagi testiranj obnašanja uporabnikov, ki nekatere strani zapustijo hitro in se vrnejo na seznam zadetkov, na drugih straneh pa se zadržijo bistveno dlje in jih zapustijo preko kakega linka na drugo spletno stran. Sklepanje, da so bili uporabniki v enem primeru nezadovoljni s ponujenim rezultatom, in da so v drugem našli nekaj uporabnega, zanimivega ipd., gotovo ne more biti daleč od resnice.

In kaj šteje kot nizka kakovost?

– strani z zelo malo vsebine (absoultnega merila tukaj ni, a stran z le nekaj besedami nikakor ne bi smela rangirati višje od strani s stotinami ali celo tisoči besed)

– strani z zelo agresivnim oglaševanjem (spet je težko reči kaj je preveč, a vrstica z informacijami in trideset reklamnih sporočil gotovo ne more biti dobro in uporabniku prijazno razmerje)

– podvojena vsebina (isti članek, ki ga najdemo na stotinah različnih spletnih lokacij vsekakor ne bi smel pomagati k rangiranju ne sebe, ne strani, na katere kažejo njegovi linki, saj ne prinaša uporabnikom ničesar novega)

– strani z zelo visoko gostoto ciljanih besednih zvez (če na primer ciljamo besedo zobozdravnik, bi namesto konkretne vsebine v zvezi z zobozdravniki stran izgledala takole: najboljši zobozdravnik, zobozdravnik ljubljana, zobozdravstvene storitve, dežurni zobozdravnik, zobar za otroke…)

itd.

Kot je razvidno, ne gre za stroga pravila, ampak prej za zmes signalov, ki jih boti iskalnikov najdejo s preprostimi matematičnimi operacijami in algoritem potem preračunava zbrane informacije, da za vsako spletno mesto sestavi takoimenovani score card.

Spletna mesta z malo stranmi, malo vsebine, veliko podvojene vsebine, veliko reklamami in visokim bounce rateom (uporabnik pride na stran in jo nemudoma zapusti) so bila s Pando najbolj prizadeta. To so seveda tipična spletna mesta spammerjev, vendar so bila s Pando prizadeta tudi povsem legitimna mesta, ki:

– so ponujala koristne informacije, pa so bile te podane z le malo besedami

– so imela objavljeno podvojeno vsebino, ki jo je od njih ukradel nekdo drug in je ta (tat) iz nekega razloga (običajno zato, ker o optimizaciji ve več od poštenega lastnika) rangiral višje

– so imela visok bounce rate kot posledico slabe optimizacije in neposrečene interpretacije botov pri branju vsebine

itd.

Google se zaradi nekaj nedolžnih žrtev ni nikoli razburjal, a žal je v praksi Pandin mitraljez verjetno pokosil več poštenih kot pokvarjenih. Medtem ko so barabe poiskale luknje in začele z novimi triki, so pošteni ljudje bankrotirali in delali samomore.

Ja, spletni iskalniki niso idealni poslovni partnerji …

Kako pa se ubranimo Pande?

V osnovi z izvirno in svežo vsebino. Z veliko izvirne in sveže vsebine. Z vztrajnim preganjanjem tatov (verjeli ali ne, včasih to celo pomaga). In vsekakor z nenehnim iskanjem alternativ prometu z iskalnikov.

Ker tudi, če se izognemo Pandi, nas morda lahko doleti Pingvin.

Kaj je Google Pingvin, pa naslednjič.

Značke: google, google panda