Archive for the ‘linki’ Category

Hitri recept za uspeh na spletu

avgust 31, 2014

Že zadnjič sem pisal o iskanju spletnih niš, ki so seveda lahko uspešne le ob primerni avtoriteti. Za avtoriteto načeloma potrebujemo veliko časa in potrpljenja, a v zadnjih letih se vsse bolj uveljavlja metoda, ki sicer ni nova, a očitno vsaj zaenkrat dokaj dobro deluje.

Čeprav sem sam do te metode skptičen in jo uvrščam na temnejšo polovico sivega spektra med belim in črnim SEO-m, jo bom vseeno opisal, da boste imeli približno predstavo, kakšne možnosti ponuja – vam ali vaši konkurenci.

seo-advanced

Za kaj torej gre? Za uspešen spletni posel je treba dvoje: vsebino in avtoriteto. Če pri vsebini še lahko vsak vsaj za silo poskrbi zase, smo pri avtoriteti bolj ali manj odvisni od drugih. Če nam ne dajo linkov, tudi naša avtoriteta ne bo naraščala.

V teoriji je sicer tako, da bo dobra vsebina prej ali slej nagrajena z linki in posledično z avtoriteto, a res je tudi, da smo prej ali slej vsi mrtvi. Poleg tega nekatere vsebine, čeprav so povezane z zanimivimi in donosnimi izdelki, enostavno niso material, ki bi ga ljudje spontano linkali.

Kreme za hemoroide so že nekaj takšnega. Pa takoimenovane vsebine za odrasle. Pa vsebine, kjer je toliko konkurence, da nas zlepa ne bo nihče našel, če pa že, bo to naš konkurent, ki bi si raje odgriznil roko, kot bi nam naklonil link. Pa … Saj že imate predstavo, kajne?

Ampak obstaja bližnjica. To so zapuščene domene, ki so v preteklosti že pridobile avtoriteto, a so se jih lastniki čez čas naveličali in jih zavrgli. Zdaj so na voljo vsakomur, ki si jih poželi.

Ideja je preprosta. Kupiš domeno, ki si je že pridobila avtoriteto in nanjo postavimo linke, ki del te avtoritete prenesejo na našo stran, kar nam da primeren pospešek na lestvicah rezultatov iskanj. Pri izbiri primernih domen je več teorij, ki jih predstavljam v nadaljevanju:

– Nekateri prisegajo na domene, katerih ime je vsaj približno povezano z vsebino, ki j nameravamo nalinkati. Pri zgoraj omenjeni kremi bi nas torej bolj zanimala domena mojeintimnezadevePIKAcom, kot blablaPIKAcom. Osebno menim, da to nima kaj prida zveze.

– Nekateri se zanimajo le za potečene spletne naslove, ki so, ne glede na svoje ime, imeli sorodno vsebino, kot jo nameravamo nalinkati. Pri tem gredo celo tako daleč, da prek archivePIKAorg poiščejo vsebino in jo do potankosti obnovijo, preden stara-nova spletna stran spet zaživi. Čeprav jim dam do neke mere prav, če ne zaradi drugega, ker jim je naši sorodna vsebina verjetno prinesla tudi bolj relevantne linke kot kakšna druga, nad obnavljanjem vsebine nisem najbolj navdušen. Tu se hitro pojavi vprašanje avtorskih pravic in meni se zdi takšno ravnanje dokaj jasen black hat. Nam pa nič ne brani, da bivše vsebine napišemo malo drugače, morda celo obdržimo kak URL, pri ostalih pa naredimo ustrezne 301 preusmeritve, da se bo link juice lepo prenesel.

– Nekatere pri tovrstnih nakupih zanima predvsem PageRank. To se zdi kar logično, saj jih vendar kupujemo zaradi avtoritete in PR je mera za avtoriteto. Toda PR je vedno zastarel, zadnje študije jasno kažejo, da je relevantnost lahko precej pomembnejša od avtoritete, zato se osebno s PageRankom ne bi posebej ubadal, velja pa pred tovrstnim nakupom, če se zanj seveda odločate, vsekakor preveriti link profil domene, ki jo nameravate uvrstiti med svoje podpornike.

Toliko v grobem v teoriji. Še enkrat ponavljam, da osebno nad tovrstnimi nakupi nisem navdušen, ampak morda iz mene govori zgolj moja naivnost in prostodušnost, ker v praksi se je goljufanje vedno pokazalo za zanimivo alternativo. Če spam v svoji najbolj grobi obliki ne bi še vedno prinašal rezultatov, me danes na blogu (ne tem, nekem drugem, ki je precej bolj obiskan) ne bi pričakalo več kot pet tisoč komentarjev, ki so mi v glavnem obljubljali poceni ponaredke majic, superg in kovčkov.

Se pravi, da velja o danes omenjeni metodi kljub vsemu dobro razmislit. Prihodnjič bom tako predstavil orodja, ki so nam lahko v pomoč, če bom pri volji, pa tudi alternative, kako lahko isti princip uporabimo, ne da bi beli klobuk zamenjali za črnega.

 

Advertisements

Kako pravilno graditi linke?

december 26, 2013

Povedal sem že, da na spletu brez linkov, ki kažejo na našo spletno stran, praktično ne obstajamo. Seveda so tudi izjeme, na primer strani, ki se oglašujejo prek drugih medijev, e-mail list, socialnih omrežij in tako naprej, a vse našteto so pravzaprav tudi linki, tako da le potrjujejo mojo trditev.

Povedal sem tudi, da iskalniki pozorno spremljajo naše linke. Zanima jih od kod prihajajo, kdaj se pojavijo, kam natanko kažejo, kako so oblikovani (na primer prek anchorja ali slik) in koliko časa trajajo (mnogi linki se po določenem času deindeksirajo). Nekateri linki se namreč iskalnikov zaradi možnosti manipuliranja zdijo sumljivi, nenaravni. Tako sem tudi napisal posebno objavo o naravnih linkih.

Tokrat bom opisal splošen postopek gradnje linkov, za katerea sem prepričan, da deluje. Vem, da se marsikdo s tem ne bo strinjal, ker je postopek preprosto prepočasen in prezahteven, a vendarle sem postopek preizkusil sam, je povsem v skladu  smernicami, ki so jih podali iskalniki, in ker se postopek dejansko v zadnjih desetih (!) letih ni prav nič spremenil.

Oglejmo si link profil tipičnega spamerja:

linki-tipicnega-spamerja

No, takle profil je imel spamer pred izbruhom socialnih omrežij, zdaj lahko prištejemo še nekaj sto lajkov s Fejstbuka, retwittov s Twitterja, pinov s Pinteresta in drugih ‘signalov’, ki jih je mogoče kupiti na Fajverju.

Če njegova prodajna stran ni dosegla pozicij, ki jih je pričakoval, je preprosto odprl še nekaj profilov na forumih, prekopiral objave z že obstoječih blogov na nekaj novih blogov, zatežil še parim prijateljem, da ga polinkajo in prej ali slej je pristal na prvi strani.

Potem so se s Pingvinom in Pando nekatere stvari spremenile, a še vedno se da goljufati in popolnoma sem prepričan, da se bo dalo goljufati tudi v prihodnosti. Le drugačne bližnjice bo treba iskati, nenehno ostajati korak pred posodobitvami algoritmov, ki preganjajo spamerje, takšno je pač življenje, …

Vendar obstaja tudi druga pot, kjer se z muhami iskalnikov ni treba nenehno obremenjevati. V bistvu je zadeva zelo preprosta, ni pa hitra.

Takole gre:

kako-izgleda-postena-spletna-stran

Trdno verjamem, da je struktura prava in takoj bom odgovoril na dva poglavitna pomisleka ljudi, ki so nekaj podobnega poskušali, pa ni šlo:

1. Od kod avtoriteta?

Sprva temelji zgolj na vsebini. Če je vsebine dovolj in je relevantna (se pravi povezana s tistim, kar bi radi publiki ponudili), jo bo prej ali slej nekdo nekdo odkril na nek longtail (neko daljšo besedno zvezo, ki je nekako povezana z našo ‘prodajno’ besedno zvezo). Longtailov nikoli ne podcenjujmo. Med dvajsetimi in tridesetimi odstotki tistega, kar ljudje tipkajo v okenca iskalnikov, ni v noeni statistiki. Nekateri so pač izvirni. Ponudimo jim kaj pametnega.

2. Koliko vsebine (informativnih strani) je dovolj?

To je odvisno od konkurence. Za lažje besedne zveze (kot je na primer salsa ali palačinke) je morda dovolj tri do pet strani, za težje (vedeževanje ali računovodstvo), pa jih morda niti sto ne bo dovolj. Vendar je vsekakor najboljen imeti veliko vsebine, ker je to eden od dveh najpomembnejših znakov, da stran ne pripada spamerju. Drugi znak je seveda čas. Spamer ni potrpežljiv in ne more čakati šest mesecev, da ga bodo iskalniki izvolili opaziti. Tega parametra se skoraj ne da ponarediti. Skoraj, čeprav bom ob priliki pisal tudi o tem orodju za nekoliko naprednejše SEO mojstre.

Dodajmo za dobro mero še tretje vprašanje, povezano z odgovorom na prvo:

3. Kako pa pridobiti avtoriteto v kasnejših fazah, se pravi, ko imamo na spletnem mestu že nekaj vsebine (na primer deset strani) in obiska (na primer deset obiskovalcev na dan)?

O tem bom pisal prihodnjič.

Kakšnim blogom se je najbolje izogniti?

november 27, 2013

Na spletu brez linkov nikakor ne pričakujte omembne vrednega uspeha. Prej to dojamete, bolje vam bo šlo.

Seveda vsak, ki želi na spletu karkoli prodajati (ker na koncu gre vendarle vedno za denar), to nekega dne ugotovi in e brž vrže na pridobivanje linkov. To je dolgotrajno, mukotrpno opravilo, ki zaradi nejasnih in nenehno spreminjajočih se pravil bolj kot na znanost spominja na umetnost.

Naslednji korak je običajno iskanje bližnjic.

backlinki-ugodno

Seveda prav hitro zasledimo oglase, ki ponujajo ravno to, kar si želimo: kopico backlinkov, ki zagotavljajo visoke uvrstitve na seznamih iskanj. Iskalniki so namreč zasnovani tako, da nam ponudijo med oglasi ravno tisto, kar smo največ tipkali.

Ker se je težko upreti oglasom z besedami ‘ugodno’, zagotovljeno’, ‘stoodstotna garancija’, je morda dobro vedeti, kar običajno stoji za tovrstno ponudbo. V preteklosti so se namreč najbolje izkazale mreže blogov, s katerih so imetniki naročnikom postavljali linke na določene besedne zveze in tako poskušali zmanipulirati rezultate na seznamih zadetkov iskanj.

Takšne mreže blogov so načeloma dajale dobre rezultate, ki pa niso bili vedno trajni. Vsako mrežo so namreč iskalniki ročno ali z algoritmi, prej ali slej razkrinkali in deindeksirali, njene uporabnike pa bolj ali manj kaznovali. Ker uporaba takšne mreže pravzaprav ni vedno prav poceni, je morda dobro, da se jo naučimo prepoznati tudi sami, še preden vanjo vložimo svoj čas, denar in seveda preden z njo tvegamo avtoriteto svoje spletne strani (kolikor je pač imamo).

Tule je nekaj znakov, na katere velja biti pozoren:

1. vse objave so kratke, vse po istem kopitu, imajo minimalno število besed po SEO standardih (na primer 150 ali 250) in linke z anchorjem,

2. takšne objave praviloma ne linkajo tipičnih avtoritativnih strani, ki jih linkajo povprečni blogerji (YouTube, časopisni portali, Wikipedia),

3. takšne objave so praviloma brez multimedijskih vsebin, že preproste sličice so na njih prava redkost,

4. avtorji objav niso predstavljeni z avatarji, imajo generična imena, na spletu ni nikjer zaslediti njihovih komentarjev (načeloma je tak lahko tudi pravi bloger, a med pravimi blogerji imamo takšne in drugačne, med SEO mojstri pa samo takšne),

5. na blogih znotraj takšne SEO podporne mreže so interni linki prej izjema kot pravilo (ker so naročniki različni, postopki objav pa zaradi nizkih cen čim bolj avtomatizirani, je eno osnovnih pravil – ob vsaki novi objavi poskusi prilepiti kak link še na katero od starih – praviloma zanemarjeno).

No, najbrž bo dovolj za osnovno predstavo. Seveda bi lahko kaj dodal še o analizi linkov, ki blogom znotraj takšne mreže prinaša avtoriteto, a namesto tega bom raje predstavil sistem gradnje backlinkov, ki prinaša boljše in trajnejše rezultate.

Naslednjič!

Zakaj na spletu brez linkov ne gre (in po mojem tudi nikoli ne bo šlo)?

maj 28, 2013

Približno leto dni delam na spletnem mestu, kjer prevladujejo avtorji, ki ne verjamejo v backlinke. Njihova filozofija je preprosta:

1. Dober keyword research.

2. Dober članek, optimiziran za ciljano besedno zvezo.

3. Ob dobri prvi in drugi točki je rezultat skoraj zagotovljen, ob dovolj veliki količini člankov pa se na uspeh lahko stoodstotno zanesemo.

white-hat-seo

Backlink? Ne, hvala!

No, mene je tak pristop zelo presenetil. Na tisto spletno mesto sem prišel, da bi strani s tistega mesta porabil za backlinke na strani nekega drugega spletnega mesta, kjer sem se naučil, da s primernim backlinkanjem lahko dosežeš čudeže.

Linke potrebujemo iz zelo preprostega razloga.

Google, vodilni iskalnik na spletu (ki pa mu ne gre več tako dobro, kot pred kakim letom), je svoj uspeh zgradil predvsem na linkih. Pred njegovim prihodom so iskalniki ocenjevali strani predvsem po vsebini, zato so na lestvicah vodile izrazito slabe strani z visoko gostoto ciljnih ključnih besed.

Googlova predpostavka, da bi zgradili lestvico na principu priljubljenosti, v bistvu sploh ni slaba (čeprav se je zelo hitro izrodila). In kako meriš priljubljenost na spletu? Po številu linkov vendar!

Se pravi več linkov imaš, več veljaš. Tako je Google v nekaj letih postal najuspešnejši iskalnik na svetu.

Imetniki strani pa so začeli pospešeno pridobivati linke.

Zato je Google odgovoril (in to počne v povprečju še vedno približno enkrat na dan) z ocenjevanjem linkov. Količina ni več nujno premagala kakovosti. Kakovost linka pa je zelo težko oceniti.

S Pingvinom, ki linke iz slabe soseske uporablja tudi za negativno rangiranje, so se zadeve še bolj zapletle in z Goolovim projektom avtorstvo se bodo prav gotovo še bolj ()čeprav bo ideja morda tudi povsem propadla, saj bo hitro zašla na področja varovanja zasebnosti in podobno, da ne omenjm milijobnov lažnih profilov, ki jih ustvarjajo skoraj vse SEO firme.)

Google Penguin

Googlov Pingvin

Iz zapisanega je, upam, jasno, da se Google od samega začetka ukvarja z linki in se pravzaprav vsak dan bolj (saj jih je vsak dan več in so vse bolj raznoliki). Drugi iskalniki seveda ponižno capljajo za njim in tega trenda ne morejo spremeniti.

Kaj pa moji ‘kolegi’ s tiste strani, kjer ne verjamejo v backlinke?

Hja, svoje delo vseeno promovirajo. S Twitterjem, Redditom, mailing listami, pinganjem, Pinterestom, Rebel Mousom in vsem, kar vam pade na pamet. In prav vsaka od naštetih zadev ni v resnici nič drugega kot link, ki lahko vodi do obiska.

Se pravi, da tudi oni linkajo. Le njihovi linki so malce drugačni od linkov s tega bloga.

Če pa slučajno komu uspe zadeti zelo dober keyword brez konkurence, lahko seveda zasedejo prvo mesto tudi povsem brez backlinkov. Vendar jim tudi v tem primeru pomaga avtoriteta strani, na kateri imajo članke postavljene, pa seveda povezave med članki, se pravi v obeh primerih smo spet pri linkih.

In še nekaj se bo zgodilo. Taisti keyword bo prej ali slej naciljal še kdo drug. Prav nobenega dvoma ni, da si bo do prve pozicije pomagal tudi z backlinki.

Backlinking še zdaleč ni mrtev, samo vse bolj zapleten postaja.

Ker opažam, da je med uporabniki spleta nekaj zmede pri izrazih, kot so Panda, Pingvin, slaba soseska in podobno, bom naslednjič napisal še nekaj besed o tem. Lahko pa tudi kaj predlagate sami:)

Kako so videti naravni linki?

februar 26, 2013

Marsikaj je lahko videti naravno, zato natančnega odgovora ne morem ponuditi, a imam svojo teorijo.

Najprej mnenje nekaterih veteranov:

“Noben link ne more škoditi.”

Morda še pripomnijo:

“Hja, če najprej nimaš nobenega, nato dobiš naenkrat tisoč linkov in potem spet nič, se iskalnikom lahko zazdi sumljivo.”

naravni-linki

Vse je naravno (vir: Pixabay)

S tem se žal ne morem strinjati, ker sem pred slabim letom doživel bombo v oblikih dveh (!) linkov s PR 4 (PR je seveda okrajšava za PageRank). Pravzaprav sta bila samo bloga ocenjena s PR 4, objavi pa sta bili novi, izvirni, vendar morda kar malo preveč optimizirani (in še obe za isto besedo – cepec!).

– ker sta bila bloga objavljena na istem IP-ju (čeprav različnih naslovih),

– ker sta prišla z blogov, ki sta morda na seznamu ‘slabe soseske’ (vsi linki s teh dveh blogov so namenjeni podpori, ni pa na primer linkov na avtoritarne strani ali kakšnih drugih za povprečen blog tipičnih linkov, kot so videi z YouTuba, posti na drugih blogih, novice na različnih portali, Wikipedia itd.)

– ker sta bila oba uvrščena pod novo kategorijo

– ker sta bila objavljena naenkrat

je Gugl posumil v ‘naravnost’ takšnih povezav in namesto, da bi z dvanajstega mesta  za to besedo napredoval na peto ali šesto, me je vrgel na dvesto deseto!

Da bi zadeve še bolj zapletli, smo eno objavo čez kako uro umaknili. Tudi to se je Guglovim botom verjetno zdelo sumljivo. Eno je, da dobiš dva (samo dva!) močna linka (ampak spet ne tako zelo močna) naenkrat, drugo pa da potem eden skoraj takoj po indeksiranju izgine.

Mimogrede – bombardirana stran je bila stara že dve leti in je nanjo kazalo že nekaj deset zelo raznolikih linkov.

Gugle je mojo stran cel mesec žongliral med drugo in dvajseto stranjo rezultatov, nato pa sem obupal in umaknili smo še drugo objavo. Finančne škode ni bilo nobene, za tisto besedo imam sedaj drugo mesto in verjetno bo prišlo kmalu tudi prvo, pa brez posebnega truda, bilo pa je poučno.

Sedaj takšnih linkov ne postavljam več.

Raje odprem nov blog, napišem par objav, niti ne nujno optimiziranih, morda le s površnim kw researchom, nato pa, ko blog začne dobivati obisk (vsaj nekaj obiskovalcev na dan), nanj postavim kak link s katerega od blogov, oz strani, ki že imajo nekaj avtoritete.

Vedno dajem deep linke (torej na objave, ne na osnovni naslov bloga), če se le da, jih dajem s svežih objav (torej ne z objav, ki so bile indeksirane že pred meseci), ko je teh deep linkov že nekaj in je promet primerno večji (na primer deset ali dvajset obiskovalcev na dan), pa postavim tudi kak malo boljši link, morda celo z blogorole in to kar na osnovni naslov bloga, kar bi bil v primeru, ki ga berete, kar https://seofrik.wordpress.com/.

Tako blogi počasi rastejo po količini objav in količini linkov in šele, ko je objav vsaj deset, zmanjšam intenziteto pri vsebini, pa zato malo bolj skrbim za pritok linkov.

Trudim se, da na vsakem blogu nekaj objavim vsaj enkrat na mesec, a mi ne uspe vedno. Ko pa objavo izpeljem, jo vedno z mislijo, da bralcem in iskalnikom ponudim nekaj izvirnega, zanimivega, spotoma pa še postavim kakšen link. Vsak tak link je po mojem v očeh iskalnikov videti naravno. Avtoriteto in starost namreč pridobiva postopno in, glede na to, da včasih objavljam pogosteje, včasih redkeje in praviloma linkam na strani, ki tudi že imajo nekaj avtoritete, je to iskalnikom verjetno všeč.

Promet že kaže tako.

Kdor je zdržal do konca te absolutno predolge objave, je verjetno opazil, da zelo veliko govorim o pomenu linkov. Nekateri menijo, da linki niso več tako pomembni, kot so bili, da je on-site seo edini pravi, da je link-building mrtev in bodo namesto linkov prevzeli vlogo razsodnikov v SERPu znaki socialne aktivnosti,  a s tem se ne strinjam.

Zato bom naslednjič zapisal nekaj misli o tem, zakaj so linki tako pomembni in zakaj bo tako po mojem ostalo še kar nekaj časa.

Kako dobiti zastonj link?

december 7, 2012

Plačaš ga! Tako ali drugače link vedno plačaš!

Kdor se je s svoj spletno stranjo ali blogom ukvarjal več kot eno uro, se bo gotovo strinjal, da na spletu, kot tudi sicer v življenju ni nič zastonj.

Seveda je servis, na katerem sem postavil tale blog, uradno  brezplačen. A že takoj na začetku, ob sami registraciji, ko je treba vsaj približno izbrati videz bloga, lahko izbiraš med stotinami tem. Nekatere so brezplačne, druge pa niso. In tiste druge so praviloma boljše. Ne bom se spiščal v razloge, ker bo šla tokrat beseda predvsem o linkih in o tem, kako jih dobiti čim ceneje, če že zastonj ni mogoče. Dodal bi le, da se po ponudbi za plačilo takoimenovanih premium tem zadeva samo še stonjuje. Več prostora, ime domene po meri, karkoli, vse je treba plačati. In prav hitro smo ob nekaj stotakov, kar je ob današnji ekonomiji še  toliko bolj zaskrbljujoče.

Noben link ni zastonj

Za vsak link plačamo

Prejšnji sem govoril o promociji s pomočjo Facebooka. Je precej zamudna in daje kratkotrajne učinke, zato jo ocenjujem za tvegano naložbo. Če pa se že gremo, ne smemo razmišljati o enkratni promociji prek Facebooka, ampak o nenehnem dotoku lajkov. Če se zanašamo samo na FB lajke, namreč potrebujemo ves čas nove, saj njihov učinek zelo hitro zbledi.

Seveda lahko težimo vsem prijateljem in ‘prijateljem’. Večina nas z veseljem naredi uslugo ali dve, potem pa nam počasi vse skupaj začne presedati. Na strani našega podjetja dobimo na dan po deset, dvajset takih želja in človek pač ne more porabiti celega delovnega dne za to (trend gre namreč v to smer – vsak dan več, posebej ko ljudje zavohajo, da si ‘lajker’).

Drug način je z nakupom. Pri nas je že kar nekaj podjetij, ki lahko organizirajo različne nagradne igre in podobno v zameno za lajke, a to ni prav poceni. Za majhne ribe je veliko ugodneje, če lajke kupimo na portalu, kot je Fiverr.

Tam se da dobiti marsikaj in cena je navedena že v imenu. Pet dolarjev za (vpiši in izberi ponudnika) pač ni veliko denarja in, tudi če se ne posreči, za večino med nami ne predstavlja konca sveta. Ko imate na strani sto FB lajkov, bodo bralci rade volje pritisnili še kakšnega svojega. Zastonj!

psihologija-mnozic

V množici se mnogi obnašajo kot ostali

No, zadnjič sem doživel nekaj izjemnega, kar sem izkoristil za zanimiv poskus. Moj članek je bil prikazan na prvi strani zelo obiskanega portala. To je trajalo le en dan, a obisk (stokrat višji od običajnega), je prinesel lepo vzpodbudo. Nekdo je na članek nalepil povezavo s svojega bloga, ki ima PageRank 5, se pravi je avtoritativen in še tematika je zelo sorodna, kar pomeni ozko usmerjeno skupino obiskovalcev (z možnostjo prihoda kakšnega novega linka) in relativno visoko moč v očeh iskalnikov. Tudi veliki G me je po nekaj dneh obotavljanja za osnovno ciljano zaporedje besed s petega mesta premaknil na tretje in to mi sedaj dolgoročno prinaša višji obisk kot prej (sedaj je obiskovalcev skoraj dvakrat toliko kot prej).

Seveda se na tak krompir ne moremo zanašati, čeprav se že statistično gledano pri množici objavljenih člankov prej ali slej mora zgoditi. Vendar pa lahko mogoče kakšen link tudi kupimo? Legalno je to mogoče prek oglaševanja, nelegalno (v očeh Googla, ki pa trenutno še ne postavlja zakonodaje, se pravi, da s tem dejansko ne kršimo nobenih zakonov) pa kar pri straneh, ki so pripravljene linke prodati.

Hiter pregled cen: za PageRank 0 link 1 EUR, za enko 2 EUR itd., v glavnem se da dobiti kar precej linkov za relativno malo denarja. Tisti, ki linke prodajajo, jih običajno v paketih (v Sloveniji ima kar nekaj ljudi pod nadzorom prek 50 spletnih naslovov in temu ustrezno količino in raznovrstnost za prodajo linkov).  Za ‘lahke besede’ lahko za 30 ali 50 EUR dobite dovolj (npr. 10-20 dobrih linkov), ki vam lahko prinesejo prvo mesto v iskalnikih v manj kot mesecu dni. In tam lahko ostanete, dokler ne bo nekdo drug začel resno tekmovati za isto besedo (ali pa iskalniki posumijo, da je z linki nekaj narobe).

In zakaj bi iskalniki posumili v vaše linke? Kaj privede do tega, da jih označijo za ‘nenaravne’? O naravnem videzu linkov prihodnjič!

Uporaba ‘bufferja’ za SEO

september 27, 2012

Buffer je v svetu prepovednih SEO tehnik nekaj povsem običajnega. Spada k off-site optimizaciji, konkretno k link buildingu.

Cel kup tehničnih izrazov, ki jih ‘normalen’ človek nikoli ne bo razumel in mu tudi ni treba.

S seboj povabim druge vas, junake …

SEO zahteva pogum

SEO zahteva pogum

Najprej uporaba bufferja v svetu black hata. Recimo, da imamo spletni naslov z imenom naslovPIKAcom.

Če hočemo, da bo ta naslov dobro uvrščen, ga moramo primerno nalinkati. Včasih je bilo enostavno. Čim več, tem bolje.

Potem so iskalniki dojeli, da nekateri uporabljajo umazane trike in so strani, ki so dobivale linke prehitro, preveč naenkrat, s previsoko avtoriteto, iz sumljivih naslovov in tako naprej, kaznovali. Lahko so jih vrgli deset strani za ‘zasluženi’ položaj (to je slabo), lahko so jih izbrisali iz indeksa (kar je zelo slabo), lahko pa so jih dali celo na črno listo (to je najslabše, kar se lahko imetniku strani zgodi).

Linkanje je naenkrat postalo tvegano početje. Po eni strani ga nujno potrebujemo, kajti linkajo tudi drugi, po drugi strani si nihče ne želi vloženega truda zapraviti zaradi ene napačne poteze (tisoč linkov za deset dolarjev, na primer).

Zato bister black hater ne linka več samo svoje neposredne strani, ampak drugo, ki linka na tisto, ki bi jo rad visoko uvrstil. Shema gre takole:

kopica linkov dvomljive kakovosti —-> buffer —-> naslovPIKAcom
Če se izkaže, da so linki prinesli več škode kot koriti, bodo iskalniki kaznovali buffer, ne pa strani, ki nam prinaša denar. Buffer je torej nekakšno zavarovanje, če se naš načrt nekje ponesreči.

Jasno je, da potrebujemo več bufferjev in različne sheme linkanja, da bodo rezultazi na koncu dobri ne glede na to, ali nam bo vmes kakšen buffer tudi ‘pobralo’. Nanje je treba gledati kot na žrtve vojne za pozicije v svetu iskalnikov.

Kaj so lahko bufferji? Na primer: objava na brezplačnem blogu, squidoo lens (vendar ne na takšnem uporabniškem profilu, s katerim služimo denar), brezplačna stran, kot je weebly, spletna stran, ki smo jo kupili le za namene bufferja, ali pa kar podstran naslova, na katerem je tudi stran, na katero bi radi privabili kupce.

Se pravi, imamo:

naslovPIKAcom

in podstrani:

naslovPIKAcom/prodajnastran (sem hočemo dobiti obiskovalca)

in

naslovPIKAcom/buffer (ta stran ima postavljeno povezavo na prodajno stran, za položaj te strani med rezultati iskanj pa nas ne skrbi)

Seveda je mogoče zadeve poljubno zaplesti, uvesti sistem dvojnega ali celo trojnega bufferja, znotraj teh sistemov vzpostaviti bolj ali manj zepletene link wheele in tako naprej.

Ampak bistvo ste verjetno zapopadli. Uporaba bufferja pomeni, da ne linkamo samo svoje prodajne spletne strani, ampak tudi čim več drugih strani, ki linkajo na prodajno stran. Čim ve, tem bolje, še vedno velja, a čim bolj zapleteno, tem bolje, tudi!

Kako uporabiti brezplačne spletne strani za optimizacijo vaše glavne (landing) strani?

avgust 13, 2012

Včasih je žal tako, da se moramo učiti na lastnih napakah in moje življenje na spletu je prava zbirka takšnih začetniških napak.

Ko sem ugotovil, da za visoko uvrščanje na lestvicah iskalnikov potrebujem linke, sem seveda začel iskati priložnosti, da bi jih dobil. En način so seveda blogi. Ampak tudi blogi potrebujejo nekaj časa in linkov, da jih začnejo iskalniki upoštevati. Po nekaj mesecih pisanja treh blogov sem iskati še kaj bolj statičnega, kakšno zadevo, ki bi jo napisal enkrat in imel potem nekaj časa mir.

Se pravi kakšno spletno stran, kjer bi bile prisotne informacije z neko trajno vrednostjo.

Brezplačne spletne strani so se mi zdele super priložnost za to in med ponudbo na spletu je vsekakor en naslov, ki izstopa po kakovosti (s tem ne mislim lepote ozadij, ampak bolj zanesljivost strežnikov in velikodušnost glede prostora) in tradiciji.

Če do tega trenutka še nise pomislili na Weebly, verjetno veste o priložnostih, ki jih dajejo brezplačne strani, še manj kot sem pred letom in pol vedel jaz. Jih je pa ob Weeblyju še nekaj in so nekatere so naštete v nadaljevanju. Vse so zastonj in je na njih izjemno lahko delati (no, popoln začetnik si lahko najprej prebere help, ampak po kakšni urici bo že obvladal kot taveliki).

Torej sem v eni uri postavil tipično bedno stran z delno prepisano (z moje osnovne strani) in delno ničvredno vsebino, vmes sem vrinil link in čakal na čudež.

Kaj je Weebly?

Poskusi niso vedno uspešni

No, ni ga bilo. Iskalniki mojega zmazka od spletne strani niso niti povohali. Da ne boste ponavljali mojih napak, so tule osnovna navodila, kaj morate narediti:

– Vsebina naj bo izvirna, uporabna in naj je bo dovolj. Izvirno je tisto, česar nikjer drugje ne morete najti. Uporabno je tisto, kar bo vsakega obiskovalca zadržali na strani vsaj kakšno minuto. Če bo na strani našel še kakšen link na kakšno podstran in to celo kliknil, toliko bolje. Kaj je dovolj, pa ne ve nihče. Za začetek bi bilo dobro postaviti spodnjo mejo na 250 besed, čeprav je 500 morda še boljše, ali pa stran z 200 in dve podstrani s 150 in tako naprej. V glavnem: nekaj s pikami in vejicami IN odstavki.

Bom še sam naredil enega.

– Oblika strani naj bo privlačna. Ničesar ‘default’, če je le mogoče. Zamenjajte predlogo, podnaslove, mednaslove, obliko menuja in dodajte NUJNO kašne fine slikice (ki so super priložnost za vrivanje ključnih besed). Tako kot pri vsebini tudi pri slikah pazimo na avtorske pravice. Če bodo luštne, jih bodo ljudje prej ali slej tudi pinali in iskalniki bodo to nagradili.

– Podporna stran mora biti tudi nalinkana! Ja, ta je huda. Podporno stran postavimo zato, da podpremo glavno, a brez linkov ne bo vredna počenega groša. To je še ena lekcija, ki sem jo, bedak samouk, jemal kar nekaj mesecev, ko sem iskal podporo za svoje Squidoo lense. Delal sem bloge za podporo lensom, namesto, da bi lense porabil za podporo blogom!

Se pravi:

1. Postavimo spletno stran z uporabno in izvirno vsebino, nekaj kar ljudje dejansko iščejo in je v žlahti z našimi ciljanimi besedami. Za iskanje žlahte uporabimo kar googlov adwords, pa njegove predloge, ki jih ponuja, ko našo ključno besedo tipkamo v okvirček iskalnika. Če so to na primer pravljice, bomo prišli do:

pravljice za otroke, otroške pravljice, grimmove pravljice, pa tudi pobarvanke, risanke, igrače in igrice …

Vse te besede so uporabne za naš namen.

2. Nalinkamo brezplačno stran s kakšne avtoritativne strani, ki ji bo morda dala ščepec svoje avtoritete. Jaz za to uporabim kar Squidoo, Wizzley in Zujavo, ki pa so vse ameriške in v povezavi s slovenskimi besedami, ki jih ciljam, niso idealne (znam pa na njih zelo hitro dobiti avtoriteto).

Potem postavimo še kakšne linke s svojih blogov, za katere iskalniki že vedo, da so namenjeni slovenski publiki (tudi, če niso locirani v Sloveniji) in morda še vpišemo v kakšen direktorij. Nič od tega ne bo posebej doprineslo k avtoriteti, bo pa gotovo dodalo relevantnost. Iskalniki bodo bolj prepričani, komu je vsebina namenjena in o čem govori. Pa seveda dodajmo kakšen link na vsaj kakšno od postrani, na primer takole.

3. To pravzaprav spada na začetek, ampak lahko dodamo tudi kasneje. Z brezplačnih spletnih strani seveda linkamo na našo glavno (landing) stran. Nato čakamo in upamo na najboljše:)

Evo, nekaj primerov, vsi so povezani z branjem za otroke, pravljicami in sorodno izobraževalno vsebino:

Najprej dve strani, namenjeni moji dominaciji za besedni zvezi Grimmove pravljice in Pravljice bratov Grimm:

Ta je na Weeblyju!

Ta je na Websu!

Potem je tule še ena, ki mi še ni dala pravih rezultatov, je pa o še enem velikem pravljičarju, Hansu Christianu Andersenu, ki ima tudi kaj ponuditi naši deci:

Ta je na Yoli!

In tule še ena na malo manj znana, ampak tudi luštna stran, kjer je prav fino delati, pa je še nisem čisto dodelal in je namenjena dopolnitvi sicer že kar uglednega bloga, kjer so predstavljene različne knjige za otroke, namenjen pa je predvsem dvigu naše sicer porazne (pa ne le naše) bralne kulture, se pravi da kritično predstavlja slikanice in knjige za otroke:

Ta je na Jimdu!

Če tudi sami uporabljate kakšno takšno brezplačno stran, jo lahko omenite v komentarjih. Drugi obiskovalci vam bodo hvaležni!

In jaz tudi:)

Kaj je anchor text?

april 2, 2012

Že v prejšnjih objavah (postih) sem ga večkrat uporabil, a za začetnike morda vseeno ne bo škodilo, če zadevi namenim poseben post.

Anchor text je posrednik med jezikom ljudi in jezikom iskalnikov. Iskalniki seveda govorijo drugače od ljudi in njihov najljubši zapis je še vedno v formatu HTML.

primer-html

Primer html zapisa

Tipičnemu spletnemu uporabniku html jezika ni treba poznati in tako je tudi prav. Je pa vseeno dobro, če zna s svoje spletne strani ali bloga postaviti link na drugo spletno stran ali blog.

V številnih primerih je to mogoče narediti s pritiskom na tipko, namenjeno ‘delanju’ linkov. Tole pišem na wordpressovi platformi, kjer je zadeva otročje lahka. Link se naredi tako, da pritisneš na tipko z narisano verigo, ki je videti nekako takole:

Oznaka za link

Oznaka za link

O.k., ni popolnoma taka oznaka, a boljše slike trenutno ne najdem.

Kdor je kdaj sam pisal blog na wordpressu, seveda ve, da je med tipkanjem oznaka za link (pravzaprav sta dve: za delanje in brisanje linkov) sivkasta in pritisk nanjo ne obrodi nobenih sadov.

No, če del natipkanega besedila obarvamo (select), na primer z miško ali s kurzorji in tipko shift, se priložnost za link takoj ponudi.

Tule bom obarval del besedila:

Oglejmo si relativno nepomemben profil na naslovu, ki ga mnogi spletni mojstri uporabljajo za takoimenovano sekundarno podporo svojim stranem.

Ko sem besedilo obarval z miško, sem kliknil ikono z verigo in v polje vnesel spletni naslov (tisto, kar se začne s http). Tako ljudje vidijo anchor text (nepomemben profil), iskalniki pa naslov (http://www.redgage.com/profile#rf:/mihgasper:innercontainer:pager.forward).

Toda ljudje zaradi drugačne barve in podčrtanja vidijo tudi, da je pod besedilom link, ki ga lahko kliknejo, iskalniki pa zaradi načina zapisa v html kodi vidijo, da je naslov povezan z neko ključno besedo ali besedno zvezo (nepomemben profil).

In še nekaj je. Če se z miško zapeljemo prek anchor besedila, se pokaže napis “Profil kar tako za hec”, ki laho daje ljudem in iskalnikom dodatne informacije.

Če bi kodo morali vnesti sami, bi bila v takšnem formatu:

<a href=”http://www.redgage.com/profile#rf:/mihgasper:innercontainer:pager.forward&#8221; title=”Profil kar tako za hec”>nepomemben profil</a>

Seveda pa se da zadevo še dodatno zaplesti in določiti, ali naj se s klikom na povezavo odpre novo okno, ali naj bo povezava nofollow, lahko bi ob html kodi omenil še BB kodo, ki jo uporabljajo forumi, in še marsikaj, kar presega moj namen in ne nazadnje tudi znanje.

Glavno je, da veste, čemu je anchor text namenjen: povezavi človeških bralcev in iskalniških botov. Ljudje vidijo ključno besedno zvezo, iskalniki pa povezavo in oboji, vsak po svoje, znajo to tudi povezati.

Anchor text je za uvrščanje v iskalnikih izjemno pomemben. Iskalniki namreč z njegovo pomočjo povežejo ključne besede z določenimi stranmi. Zato je smiselno, da naslednjič izdam nekaj konkretnih trikov z uporabo anchor texta.

Kaj je spam?

februar 15, 2012

Spam je skupno ime za vse neprijetne metode, ki jih uporabniki spleta uporabljajo, da bi dosegli boljšo obiskanost svoje spletne strani.

Zakaj si vsi želimo boljšega obiska? Ker je povezan s poslom, deanrjem, priznanji, uspehom, seveda.

Recimo, da imamo poslovno idejo. Radi bi poslovali prek spleta (kot vsi), zato potrebujemo spletno stran (kot vsi). In kaj še potrebujejo vsi na spletu? Svojo domeno, prostor na nekem strežniku in svojo spletno stran. Se pravi, da lahko začnemo ponujati kar to, povpraševanja nam zagotovo ne bo zmanjkalo.

Toda!

Splet je velik. Če želimo, da nas človek, ki bi rad registriral domeno, najde, se mu moramo nekje pokazati. Vsako reklamiranje pa je bolj ali manj vsiljivo in zelo hitro zaide v področje spama, na katerega so nekateri že kar pretirano občutljivi.

Svoje storitve lahko reklamiramo v medijih, a to stane. Lahko prosimo prijatelje, da nam naredijo uslugo s kakšno pasico na svojih straneh (po možnosti takih, ki imajo kaj obiska), a tudi njim moramo prej ali slej dati za pivo. Lahko pa na svojo pest začnemo razpošiljati e-pošto na vse naslove, ki smo jih tako ali drugače dobili v svojo last.

No, takšna pošta je seveda spam. Spam so tudi številni blogi, ki jih najdemo na blogerski sceni, pa niso namenjeni ničemur drugemu, kot postavljanju povezav na spletno stran, ki nekaj ponuja.  Krasen primer spama sem pred kratkim za boljšo predstavo kar posnel na enem slovenskih blogerskih portalov, kjer je bistveno več spama kot uporabnega branja:

Tale spam je del black hat optimizacije za besedo zobozdravnik!

Tale spam je del black hat optimizacije za besedo zobozdravnik!

Kot sem preveril, je beseda zobozdravnik zelo tekmovalna, naročnik, ki morda za uporabo prepovedane metode za pozicioniranje svoj strani niti ne ve, pa uvrščen na odličnem četrtem mestu v Googlu. Nekega dne bo iskalnik morda zaznal black hat metodo in stran izvrgel iz svojega indeksa, a zobozdravnik bo imel tedaj že dovolj stalnih strank, da spletne strani morda ne bo več niti potreboval. Ali pa bo za nekaj evrov kupil novo …

Takšne taktike nenehno uporablajo filmarji, ki jih uvrstitev pri vrhu zanima le za kratek čas morda nekaj tednov pred premiero ali kaj podobnega. To, da bodo čez mesec dni njihove strani mrtve za vse iskalne pojme, jih sploh ne zanima, ker bodo tedaj že pozicionirali nov film z novo stranjo. Kot sem že omenil, cena domene se giblje okrog desetih evrov, ob večjem naročilu pa pridejo v igro še količinski popusti!

No, sam trenutno pišem kakih dvanajst blogov in na najbolj obiskanem dobivam po nekaj spamov na dan.

Videti so takole:

Tole so bili komentarji na oceno knjige za otroke

Tole so bili komentarji na oceno knjige za otroke

Hja, za tole ni treba prav veliko pameti, da prepoznaš kot spam in zavrneš objavo. Kljub temu nekateri blogerji tovrstne objave pustijo in zaradi njihove neodgovornosti imamo potem vsi skupaj bistveno težje življenje.

No, za najuporabnejši primer spama pa morda lahko uporabim kar tale blog. V blogu ponujam koristne in zanimive informacije, med katere občasno vrinem tudi povezave na spletne strani, ki jih tale blog podpira.

Se pravi, da je spamanje lahko koristno tudi za človeške bralce in ne le za imetnike strani, ki se na bolj ali manj neprijeten način reklamirajo.

Ker sem ravno zašel na podorčje bloganja, naslednjič več o tej temi!