Kako pravilno graditi linke?

Povedal sem že, da na spletu brez linkov, ki kažejo na našo spletno stran, praktično ne obstajamo. Seveda so tudi izjeme, na primer strani, ki se oglašujejo prek drugih medijev, e-mail list, socialnih omrežij in tako naprej, a vse našteto so pravzaprav tudi linki, tako da le potrjujejo mojo trditev.

Povedal sem tudi, da iskalniki pozorno spremljajo naše linke. Zanima jih od kod prihajajo, kdaj se pojavijo, kam natanko kažejo, kako so oblikovani (na primer prek anchorja ali slik) in koliko časa trajajo (mnogi linki se po določenem času deindeksirajo). Nekateri linki se namreč iskalnikov zaradi možnosti manipuliranja zdijo sumljivi, nenaravni. Tako sem tudi napisal posebno objavo o naravnih linkih.

Tokrat bom opisal splošen postopek gradnje linkov, za katerea sem prepričan, da deluje. Vem, da se marsikdo s tem ne bo strinjal, ker je postopek preprosto prepočasen in prezahteven, a vendarle sem postopek preizkusil sam, je povsem v skladu  smernicami, ki so jih podali iskalniki, in ker se postopek dejansko v zadnjih desetih (!) letih ni prav nič spremenil.

Oglejmo si link profil tipičnega spamerja:

No, takle profil je imel spamer pred izbruhom socialnih omrežij, zdaj lahko prištejemo še nekaj sto lajkov s Fejstbuka, retwittov s Twitterja, pinov s Pinteresta in drugih ‘signalov’, ki jih je mogoče kupiti na Fajverju.

Če njegova prodajna stran ni dosegla pozicij, ki jih je pričakoval, je preprosto odprl še nekaj profilov na forumih, prekopiral objave z že obstoječih blogov na nekaj novih blogov, zatežil še parim prijateljem, da ga polinkajo in prej ali slej je pristal na prvi strani.

Potem so se s Pingvinom in Pando nekatere stvari spremenile, a še vedno se da goljufati in popolnoma sem prepričan, da se bo dalo goljufati tudi v prihodnosti. Le drugačne bližnjice bo treba iskati, nenehno ostajati korak pred posodobitvami algoritmov, ki preganjajo spamerje, takšno je pač življenje, …

Vendar obstaja tudi druga pot, kjer se z muhami iskalnikov ni treba nenehno obremenjevati. V bistvu je zadeva zelo preprosta, ni pa hitra.

Takole gre:

Trdno verjamem, da je struktura prava in takoj bom odgovoril na dva poglavitna pomisleka ljudi, ki so nekaj podobnega poskušali, pa ni šlo:

1. Od kod avtoriteta?

Sprva temelji zgolj na vsebini. Če je vsebine dovolj in je relevantna (se pravi povezana s tistim, kar bi radi publiki ponudili), jo bo prej ali slej nekdo nekdo odkril na nek longtail (neko daljšo besedno zvezo, ki je nekako povezana z našo ‘prodajno’ besedno zvezo). Longtailov nikoli ne podcenjujmo. Med dvajsetimi in tridesetimi odstotki tistega, kar ljudje tipkajo v okenca iskalnikov, ni v noeni statistiki. Nekateri so pač izvirni. Ponudimo jim kaj pametnega.

2. Koliko vsebine (informativnih strani) je dovolj?

To je odvisno od konkurence. Za lažje besedne zveze (kot je na primer salsa ali palačinke) je morda dovolj tri do pet strani, za težje (vedeževanje ali računovodstvo), pa jih morda niti sto ne bo dovolj. Vendar je vsekakor najboljen imeti veliko vsebine, ker je to eden od dveh najpomembnejših znakov, da stran ne pripada spamerju. Drugi znak je seveda čas. Spamer ni potrpežljiv in ne more čakati šest mesecev, da ga bodo iskalniki izvolili opaziti. Tega parametra se skoraj ne da ponarediti. Skoraj, čeprav bom ob priliki pisal tudi o tem orodju za nekoliko naprednejše SEO mojstre.

Dodajmo za dobro mero še tretje vprašanje, povezano z odgovorom na prvo:

3. Kako pa pridobiti avtoriteto v kasnejših fazah, se pravi, ko imamo na spletnem mestu že nekaj vsebine (na primer deset strani) in obiska (na primer deset obiskovalcev na dan)?

O tem bom pisal prihodnjič.