Kaj je spam?

Spam je skupno ime za vse neprijetne metode, ki jih uporabniki spleta uporabljajo, da bi dosegli boljšo obiskanost svoje spletne strani.

Zakaj si vsi želimo boljšega obiska? Ker je povezan s poslom, deanrjem, priznanji, uspehom, seveda.

Recimo, da imamo poslovno idejo. Radi bi poslovali prek spleta (kot vsi), zato potrebujemo spletno stran (kot vsi). In kaj še potrebujejo vsi na spletu? Svojo domeno, prostor na nekem strežniku in svojo spletno stran. Se pravi, da lahko začnemo ponujati kar to, povpraševanja nam zagotovo ne bo zmanjkalo.

Toda!

Splet je velik. Če želimo, da nas človek, ki bi rad registriral domeno, najde, se mu moramo nekje pokazati. Vsako reklamiranje pa je bolj ali manj vsiljivo in zelo hitro zaide v področje spama, na katerega so nekateri že kar pretirano občutljivi.

Svoje storitve lahko reklamiramo v medijih, a to stane. Lahko prosimo prijatelje, da nam naredijo uslugo s kakšno pasico na svojih straneh (po možnosti takih, ki imajo kaj obiska), a tudi njim moramo prej ali slej dati za pivo. Lahko pa na svojo pest začnemo razpošiljati e-pošto na vse naslove, ki smo jih tako ali drugače dobili v svojo last.

No, takšna pošta je seveda spam. Spam so tudi številni blogi, ki jih najdemo na blogerski sceni, pa niso namenjeni ničemur drugemu, kot postavljanju povezav na spletno stran, ki nekaj ponuja.  Krasen primer spama sem pred kratkim za boljšo predstavo kar posnel na enem slovenskih blogerskih portalov, kjer je bistveno več spama kot uporabnega branja:

Tale spam je del black hat optimizacije za besedo zobozdravnik!

Kot sem preveril, je beseda zobozdravnik zelo tekmovalna, naročnik, ki morda za uporabo prepovedane metode za pozicioniranje svoj strani niti ne ve, pa uvrščen na odličnem četrtem mestu v Googlu. Nekega dne bo iskalnik morda zaznal black hat metodo in stran izvrgel iz svojega indeksa, a zobozdravnik bo imel tedaj že dovolj stalnih strank, da spletne strani morda ne bo več niti potreboval. Ali pa bo za nekaj evrov kupil novo …

Takšne taktike nenehno uporablajo filmarji, ki jih uvrstitev pri vrhu zanima le za kratek čas morda nekaj tednov pred premiero ali kaj podobnega. To, da bodo čez mesec dni njihove strani mrtve za vse iskalne pojme, jih sploh ne zanima, ker bodo tedaj že pozicionirali nov film z novo stranjo. Kot sem že omenil, cena domene se giblje okrog desetih evrov, ob večjem naročilu pa pridejo v igro še količinski popusti!

No, sam trenutno pišem kakih dvanajst blogov in na najbolj obiskanem dobivam po nekaj spamov na dan.

Videti so takole:

Tole so bili komentarji na oceno knjige za otroke

Hja, za tole ni treba prav veliko pameti, da prepoznaš kot spam in zavrneš objavo. Kljub temu nekateri blogerji tovrstne objave pustijo in zaradi njihove neodgovornosti imamo potem vsi skupaj bistveno težje življenje.

No, za najuporabnejši primer spama pa morda lahko uporabim kar tale blog. V blogu ponujam koristne in zanimive informacije, med katere občasno vrinem tudi povezave na spletne strani, ki jih tale blog podpira.

Se pravi, da je spamanje lahko koristno tudi za človeške bralce in ne le za imetnike strani, ki se na bolj ali manj neprijeten način reklamirajo.

Ker sem ravno zašel na podorčje bloganja, naslednjič več o tej temi!

Kaj je spam in kaj nofollow?

Vsak, tudi spleta najmanj vešči uporabnik, prej ali slej naleti na izraz spam. S spamer označimo lastnika neke spletne strani, ki gre v promoviranju taiste strani predaleč. To ne pomeni nujno, da bi nas rad zvabil v neko zakotje, kjer bi nas ugrabil in zahteval odkupnino, niti ne pomeni, da nam hoče prodati ponarejene medicinske pripomočke. Gre preprosto za to, da s promocijo svojega spletnega mesta preveč teži.

Spam je vedno nezaželjen

Svetovni splet je interaktiven. To pomeni, da je že dolgo omogočeno bralcem spletnih strani tudi dodati kak komentar, kar se lahko ob več obiskovalcih razvije v konstruktivno debato ali vsaj zanimiv prepir.

Toda številni ‘spletni mojstri’ so to možnost začeli zlorabljati za vpisovanje povezav na svoje spletne strani. Ker iskalniki takšne povezave beležijo in štejejo, je takšen spamer (izraz izhaja iz znanega skeča skupine Monty Python) kmalu začel s svojo stranjo kotirati višje. Več je imel povezav, višje je prišel.

Pa kaj, morda porečete. No, spamer povezav ne potrebuje zaradi lepšega, ampak zato, da bi premagal konkurenco, ki si prav tako prizadeva za povezave. In tudi konkurenca spama. In naenkrat imamo množico blogov, na katerih mrgoli povezav na nenavadne spletne strani, ki nimajo nobene zveze z objavljenim besedilom. Če na primer besedilo piše o podelitvi oskarjev, pod njim pa se vrstijo povezave na poceni potovalne kovčke, je to klasičen spam.

Bolj je besedilo, na primer blog, obiskano, oziroma višji PageRank ima, bolj ga bodo spamerji napadali. Sam imam skoraj eno leto blog, ki ga sprva ni nihče povohal, a odkar je pred nekaj meseci dobil PageRank 3, ga skoraj vsak dan doleti kak spam komentar. Ker sem vesten uporabnik, tovrstne prispevke vestno brišem, žal pa vsaj polovica uporabnikov ni tako zavzetih in objave spama dovolijo.

Zato se je google (kdo pa drug) že pred leti odločil uvesti preprost trik, s katerim naj bi spamerjem pristrigli krila. K zapisu linka, ki prihaja od zunaj (se pravi, ne od avtorja bloga ali imetnika strani) je od leta 2005 dodana oznaka nofollow, ki je človeški bralci ne vidijo, boti iskalnikov pa iz oznake takoj razberejo, naj je ne jemljejo resno. Takole gre:

<a href=”http://www.pocenikufriinsekaj.com/&#8221; rel=”nofollow”>Super ugodno kufri</a>

Ljudje bodo videli le tole:

Super ugodno kufri

Če bodo ljudje želeli klikniti, naj izvolijo. Boti pa bodo takšen link gladko spregledali in stran s poceni kufri (ki morda kufrov niti ne prodaja, ampak poskuša samo ukrasti vašo identiteto in vam sprazniti bančni račun) ne bo s takšnim trikom uvrščena prav nič višje kot brez njega. Kvečjemu obratno.

Spam je velika spletna težava

No, pri izvedbi te ideje sta dve težavi. Najprej moramo vedeti, da google.com lahko izda le priporočilo za uporabo nofollow oznake. Postavil jo bo (ali pa je ne bo) upravljalec spletnega mesta. Tale blog, ki ga pravkar berete, je v upravljanju wordpress.com in ima vse komentarje v osnovi nastavljene na nofollow, kakšen drug pa jih nima. Tako se je splet z letom 2005 začel deliti na nofollow in dofollow (ta oznaka sicer ne obstaja, gre le za odsotnost oznake nofollow).

Blogerji so opazili, da so blogi, ki so postali nofollow, začeli izgubljati obisk. Spamerjev se sicer niso veselili, a nižji obisk je vedno slaba novica, posebej za tiste, ki so svoje bloge tržili. Začeli so uporabljati dofollow vtičnike (ja, sliši se grozno, ampak v takem svetu pač živimo), se seliti na platforme, ki so obdržale dofollow, ali odpirati lastne bloge, kjer so lahko sami določali, kaj je dofolow ali nofollow.

Druga težava je večja. Spamerji so ugotovili, da je odslej vsaj polovica njihovih komentarjev izstreljena v prazno. Če so prej uporabljali puško, so sedaj prešli na mitraljez. Spamanje se je od uvedbe nofollow tagov vsaj podeseterilo!

Prihodnjič bom predstavil še nekaj primerov spamanja, ki jih bi moral poznati vsak spletni uporabnik. Malo zato, da bo pomagal pregnati spamerje, malo zato, da promocije svoje strani ne bo zaupal kakšnemu spamerju, in malo zato, da bo znal spamanje vsaj malce izrabiti v svoj prid. Kajti vsak strup je v primerni količini lahko za kaj koristen!