Googlov Pingvin se pogosto pojavlja v povezavi z Googlovo Pando. Razlogov za to je več, glavni je vejetno ta, da sta obe črno-beli živali usmerjeni proti prepovedanim (se pravi črnim, black hat) tehnikam optimizacije, ki jih spletni mojstri uporabljajo za čim boljše uvrščanje v rezultatih iskanj.
Dodaten razlog je seveda, da sta se Panda in Pingvin pojavila skoraj hkrati.
Dejansko gre za dve plati iste medalje. Če je Panda napadala strani z nekakovostno vsebino (podvojena vsebina, malo informacij, a veliko reklam, keyword spamming, itd.), je Pingvin usmerjen na povezave iz takoimenovane slabe soseske. Se pravi, da Panda gleda na on-site, Pingvin pa na off-site SEO.
Googlov Pingvin je napadel predvsem plačljive servise, ki so prek razpredenih mrež blogov proti plačilu ponujali linke. Da brez linkov ne moremo računati na omembe vredne pozicije za katerokoli besedno zvezo, ki je vredna vsaj malo denarja, je seveda jasno tudi začetnikom, da pa je linke, ki bi bili kaj vredni, še posebej v velikih količinah, težko dobiti, prav tako hitro ugotovimo.
Kjer je potreba, je tudi ponudba, zato so spletni mojstri hitro vpregli mreže svojih starih strani, ki so iz različnih razlogov nastajale po vseh koncih sveta in končno pristale v njihovih pohlepnih podjetnih rokah. Ker so imeli takšni blogi različne IPje, bili različno stari, imeli različna imena in sploh, so linki s takšnih blogov delovali dokaj naravno.
Če v osnovi niso bili ravno blogi, so jih v bloge predelali.
Če niso bili indeksirani, so jih pač s pinganjem in drugimi načini vzbujanja pozornosti pač indeksirali.
Če niso imeli avtoritete, so pač na pokopališču zapuščenih domen nakupili nekaj domen z malce višjim PageRankom.
In tako so nabrali stotine blogov, ki jim je manjkalo le vsebine, to pa so z veseljem (in linki na svoje prodajne strani) ponudili kupci, ki so za nekaj deset dolarjev mesečne naročnine dobili soliden pritok linkov. Pravzaprav so lahko ob doplačilu dobili še vsebino.
Nekaj časa je trajalo, da se je Google zmigal, prišlo je celo tako daleč, da so nekateri podjetni spletni uporabniki servisom, kot je bil BMR (Build my Rank), vplačali desetine tisočev dolarjev, a enkrat se je moralo zlomiti. Če me spomin ne vara, je BMR padel še pred Pingvinom (BMR je bil uradno deindeksiran marca, Pingvin pa je nastopil aprila 2012), kajti njegov vpliv na rezultate iskanj je bil zelo opazen in konec koncev se je storitev jasno in glasno reklamirala (tudi na Googlu!)
BMR ni bil edini, omenim lahko še Rank Jumpers, Link Authority, LinkVine, LinkVana, Authority Link Network in tako v nedogled, da ne grem še v ruske mreže, ki so se nekaj časa zdele nedotakljive, ap je na koncu udarilo tudi njih.
Kar me je presenetilo, je število slovenskih uporabnikov, ki jih je Googlov Pingvin prizadel. Ne zato, kar je naš trg relativno nezanimiv in omogoča posledično bistveno več goljufanja, vključno z legalnim nakupom PR 7 linkov, ampak zato, ker so naš SEO trg že zdavnaj zasedli izdelovalci spletnih strani, ki v vsako izdelano stran vstavijo tudi povezavo na svojo osnovno stran, iz katere lahko (proti plačilu) s pomočjo linkov poganjajo skoraj vse, kar jim pade na pamet.
Ampak, da ne zaidem …
Google je ob Pingvinu prvič ponudil tudi možnost disavowanja linkov, se pravi, da lahko spletni mojster iz izračuna izključi povezave, ki kažejo na njegovo spoetno stran, pa mu morda bolj škodijo kot koristijo.
S tem je Google uradno priznal, da lahko linki tudi škodijo (prej so uradno le koristili, ali bili brez vpliva), je pa po mojem tudi sam sebe ugriznil v jezik.
Namreč!
Povezave, ki z drugih strani kažejo na našo spletno stran so dragocene ravno zato, ker, nanje (kao) nimamo vpliva. Če jih lahko disavowamo, seveda vpliv imamo!
Druga zanimiva zadeva z disavowanjem je izdajanje mrež, za katere Google še ne ve. Ko spletni mojster posumi, da mu določena povezava škodi, jo prijavi centrali in Googlovi robotki jo vržejo iz izračuna. Zraven pa morda (pravim morda, a mislim najbrž) zapišejo še, da gre za sumljivo sosesko in bi morda (najbrž?) veljalo v prihodnje vse povezave s te strani malce prevetriti!
Zvit primer big brotherja, kajne?
No, ker brez linkov vsekakor ne bo šlo, si velja zapomniti kriterije, po katerih lahko mrežo blogov, ki bi nam lahko škodili, prepoznamo.
O tem prihodnjič.
Značke: google pinvin
26 decembra, 2013 na 7:05 popoldan |
[…] so se s Pingvinom in Pando nekatere stvari spremenile, a še vedno se da goljufati in popolnoma sem prepričan, da se […]